Arhiv za kategorijo Razmišljanja .
3.12.2007
“a .44 magnum beats 4 aces”
Tokrat še zadnji delčki “teorije”, ki pa je po moje esencialna za razumevanje telekineze, in služi predvsem temu, da še preden prvič kaj premaknete postanete vsaj delno (popolnoma) prepričani, da ste telekineze splohsposobni). Torej…
Podzavest
Imel sem to srečo, da sem se lahko naučil veliko o naravi podzavesti iz psiholoških spisov, in nekaj knjig, ki so posebej posvečene tej temi. Kaj je podzavest? Podzavest je neke vrste ločen um v naših možganih (grozljivo, kajne? :)). Veliko ljudi trdi, da je del našega uma, ampak, kdorkoli ima prav, ponavadi nimamo zavestne kontrole nad podzavestjo. Če si predstavljate svoje možgane kot CPE (CPU v angleščini, centralna procesna enota računalnika), svoje telesne dele kot periferne naprave kot so printer, monitor idr. in vaš um kot programsko opremo, ki kontrolira CPU, potem mora biti vaša podzavest operacijski sistem (upajmo samo, da niso Windowsi :)), med CPE in programom. Če ste programer, veste, da vsak program v Windowsih interaktivno sodeluje z Windowsi preko sporočil. In čeprav se tega ne zavedamo, nam naša podzavest pošilja ogromno sporočil v obliki čustev, spominov, idr. In kadar koli želite premakniti nogo oziroma želite premakniti objekt z umom, podzavestno pošljete “sporočilo” svoji podzavesti naj opravi želeno nalogo. Morda mislite, da vi premikate objekt, a v bistvu ga premika vaša podzavest. Brez nje ste nemočni kot programska oprema na CDju. Vse vaše fizične in veliko vaših mentalnih sposobnosti leži v podzavesti.
Torej kako lahko izboljšate nekatere sposobnosti vaše podzavesti? Moderna psihologija primerja podzavest z umom živali, kajti menijo, da živali nimajo zavesti oz. je le majhen del njihovega uma zavesten. Tako je pasji um sestavljen večinoma oz. popolnoma iz podzavesti. Kako pa naučiš psa, da sledi tvojim navodilom? S tem da večkrat ponavljaš navodilo (velikokrat, pravzaprav). Isto se zgodi ko vadiš telekinezo; podzavesti “poveš” (v bistvu se samo osredotočiš na cilj) kaj želiš da naredi. In ponavadi traja, da zares dojame, kaj želiš narediti in da ugotovi kako lahko to naredi. V treh besedah: vaja je najpomembnejša.
Še ena zanimiva stvar je, da mora biti tvoj pes sposoben narediti kar ga prosiš naj naredi. Ne moreš ga naučiti leteti, ker tega očitno ne more. To pomeni, da tvoja podzavest že ima sposobnost izvajanja telekineze. Lahko premika predmete. Nikoli ne pozabite tega: ne učiš se iz niča; sposobnost je že v tebi. O tem, kako točno začeti premikati objekte naslednjič, kjer se bom tudi razpisal, kako pospešiti ta neizbežen proces učenja.
Samo še nekaj besed, o tem, kaj potrebujete da vadite telekinezo. Dejstvo je, da ko boste začeli morate vaditi s stvarmi, ki jih je IZREDNO enostavno premikat. Ravno iz tega dejstva izhajajo kritike telekineze, kajti ljudje pravijo, da jih premika dihanje, veter, pošast iz Loch Nessa, saj ni važno. Dejstvo je, da temu ne moremo ubežati. Na to pa bi dodal samo dve stvari: ko prvič premaknete stvar VESTE da ste jo premaknili vi, boste videli. Kot drugo, ko prvič zarolaš svinčnik po mizi v sobi, zaprti z vseh strani, veš kaj se dogaja. Velja pa še en nasvet: raziščite svojo sobo, oz. kraj kjer boste vadili. Poglejte, kdaj se “pripomoček” premakne, kdaj stoji. In še vedno vam ostane možnost, da ga pokrijete s prozorno skledo, in ga boste še vedno sposobni premikat. Sicer bo malo težje, pa vseeno možno.
Navodila končno jutri… Do takrat pa suspenz in nasvet…
Igrajte se in nikoli ne pozabite, da ste v tem vesolju Aktivni Opazovalec, ki ima moč da določi sesedanje va lovne funkcije vsakega najmanjšega delca. Lahko spremenite svet. Dobesedno.
2.12.2007
“He who has imagination without learning, has wings but no feet.”
Skeptic-alert! Personal opinions & theories following!
Albert Einstein je nekoč rekel: “No problem can be solved from the same consciousness that created it. We must learn to see the world anew” (se opravičujem za ne-slovenski citat) Verjamem, daje čisto vsak bralec tega članka raziskovalec. Vsakdo, ki se potrudi okoli telekineze in deli svoje izkušnje pelje ta svet naprej. Telekineza in psionika (ja, psionika) trenutno spadata pod domeno “paraznanosti”, t.i. “yet-to-discover-science”, a leta nazaj so sem spadali tako asteroidi kot radijski valovi, še nekaj časa nazaj elektrika,… V tvojih rokah je da raziksuješ in se učiš, ne osredotočaj se na druge, najdi svojo pot. Ne sledi poti, pojdi raje tja, kjer poti ni in pusti sled. A vem, da vam prazne besede niso dovolj. Zato je ta post posvečen znanstvenemu vidiku telekineze.
Verjetno vsi poznate Einsteinovo enačbo E=mc^2, a le nekaj vas verjetno ve kaj ta enačba pomeni. V tej enačbi je Einstein izenačil na eni strani energijo (E) in na drugi strani maso (m) in svetlobno hitrost v vakuumu (c). Na kratko, to pomeni dve stvari: najprej, da lahko iz vsakega kilograma mase pridobimo GIGANTSKE količine enrgije, pri tem pa ta masa “izgine”. Pretvori se v energijo. Tukaj pravilo iz kemije (masa reaktantnov je enaka masi produktov) ne velja kajti to ni kemijska reakcija. Masa (snov) dobesedno izgine, se “upari” in se pretvori v čisto energijo. Kot majhna primerjava (pravega podatka se ne spomnim več, knjigo sem pa posodil…), se je v atomski bombi ki je padla na Hirošimo samo delček grama mase pretvoril v energijo, pa smo meli pravi bum (mogoče je bil celo gram, ne vem, v glavnem, MALO).
Druga stvar, ki nam jo ta enačba lahko pove, je, da sta masa in enegija v bistvu ena in ista stvar. Vsa masa je v bistvu samo manifestacija energije (fiziki se mogoče ne strinjajo s formulacijo stavka, poenostavljam za lažje razumevanje). Če vam bo lažje, si lahko predstavljate, da je masa samo IZREDNO zgoščena enrgija.
Sedaj ko smo obdelali Einsteina, pojdime še v vode kvantne fizike. Nimam časa, niti namena, da zahajam v podrobnosti, da opisujem vse poskuse, ki so jih fiziki opravljali, da so dokazali stvari, ki jih bom samo na hitro predstavil. Torej… Fiziki so ugotovili, da na atomskem nivoju delujejo zakoni kvantne fizike, ki v bistvu pravijo, da je vsak delec samo skupek možnosti. Torej je vsak atom vašega ekrana lahko naslednji trenutek na drugem koncu galaksije, seveda pa je statistična verjetnost za to izredno majhna. Tako so subatomski delci v bistvu odvisni od teh verjetnosti. Naslednja stvar, ki jo je težko sprejet, še posebno fizikom je, da ja dokler ne spoznamo pozicije, hitrosti, česarkoli, se ta elektron nahaja vsepovsod naenkrat. Torej se naenkrat nahaja na vseh koncih galaksije, glede na verjetnost, ki mu jo določa njegova verjetnostna funkcija. (Fiziki trenutno mrzlično iščejo izhod iz te zagate) Ampak ko elektron “pogledamo” se njegova verjetnostna funkcija “sesede” in se pojavi na točno določenem mestu. Iz tega sledi, daopazovalec, torej človek, oz. naš um, kreira svet. Mi določamo sesedanje/kolaps verjetnostne funkcije elektrona, mi določamo našo resničnost, naš svet. Tako imamo po mnenju nekaterih ljudi (med njimi tudi svetovno priznanih predavateljev in doktorjev fizike) moč, da kreiramo svet, dogodke, skratka vse, tako kot si želimo. Verjetno se vprašate, zakaj potem ljudje trpijo, zakaj nismo vedno srečni itd. To vprašanje zahteva ekstenziven odgovor, ki krepko presega zmožnosti tega posta, če pa se slučajno pojavi večje zanimanje, lahko predstavim še to. Ampak kdaj drugič.
Zdaj ko vemo, da lahko kontroliramo energijo, oz. snov, je obstoj telekineze sam po sebi umeven. Vprašate se pa verjetno, zakaj ljudje nismo vsesplošno telekinetični? Vsi smo sposobni telekineze, dejstvo je, da se enostavno nismo odločili za prakticiranje telekineze. Razlogov za to je veliko in spet krepko presegajo ta post.
Če ste se vsaj za trenutek otresli skepticizma, je ta post bil vreden svojega truda in časa. Verjetno vas kar nekaj komaj čaka na navodila, kako izvajati telekinezo, vendar bo na to potrebno malo počakat…
Še nekaj besed o psioniki za konec. Psionika (moj prevod angleške besede psionics) je neke vrste “hobi”, bi lahko rekli. Z njo se ukvarja kar nekaj ljudi na tem svetu, vključuje pa vse od telekineze, do telepatije do same manipulacije z energijo, “remote viewing” nekateri pa sem vključujejo celo astralno projekcijo/OBE/zunajtelesne izkušnje, ki pa so prav tako znanstveno dokazane (za vse ki želite izvedeti kaj več o tem, pustite komentar). Natrosil sem kar nekaj čudnih izrazov, skupno pa jim je to, da vsi vključujejo zavedanje o moči “opazovalca” v našem vesolju in izkoriščajo njegovo moč in tako “pridobijo” paranormalne sposobnosti, ki jih ima vsak človek.
Ju3 malo podrobneje o telekinezi sami, kako jo izvajamo (na splošno seveda) in dodatne besede o kvantni fiziki in konceptu opazovalca in dodatna razlaga, za katero ni bilo mesta/volje/časa v tem postu.
Za konec še enkrat poziv, k odmiku z začrtane poti racionalizirajočega uma na pot po prostranstvih življenja in puščanju sledi. Verjemite vsaj za trenutek. Izgubit nimate ničesar, lahko pa najdete tisti občutek primarne sreče, ki ste ga poznali kot otrok. Odkrijte nekaj zares novega. Dovolite si, ne postavljajte si omejitev. Bodite!
Igrajte se!
“Zbliza nitko od nas nije normalan.” - Albert Einstein
22.10.2007
Po včerajšnjem Vsemogočnem Bruceu in pred kratkim prebranim Rugeninijem današnja objava rahlo neortodoksna… Naslov je seveda aluzija na najbolj zlorabljenega filozofa vseh časov: Friedricha Wilhelma Nietzcheja. Nietzchejevo oznanilo o smrti Boga najprej šokira, a potem nekako pridobi status cinične pripombe, medtem ko božja odsotnost deluje turobno…
Težko bi izjavo v naslovu sprejel, kdor veruje v Boga, ki vsem stoji ob strani in poplača za vse resnične ali pač umišljene krivice in bolečine, v Boga, ki vodi zgodovino človeštva in si pridržuje pravico, da nekega dne vzpostavi stanje pravičnosti, v Boga, ki pomaga zatiranemu in zna odvzeti bogatemu, da bi dal revežu, v Boga, ki bo slednjič nagradil trpečega krivca. Takšno pojmovanje vere je zelo razširjeno. Krščanstvo je takšno pojmovanje gojilo skozi stoletja svojega obstoja. Pa vseeno, kolikor vera priznava da je še sposobna zavestno izpovedovati Boga, v katerega veruje, čeprav ga ne more razumeti, s tem priznava, da je Bog, na katerega se obrača v bistvu odsoten, takšen, da se ne podreja človeškim željam, oziroma človeški meri pravičnosti.
Bog je torej Bog, ker ne navaja razlogov in se ne opravičuje: vera je vera, le če sprejme, da je njeno razmerje do Boga skrajno nepreverljivo, če ne zahteva jamstev ali potrdil. Taka izpoved vere pa briljantno odzveni v Anzelmovem klicu: “Gospod, če te ni tu, kje bom iskal tvojo odsotnost? Če pa si vsepovsod, zakaj ne vidim tvojeprisotnosti?”
Tako je Bog odsoten… Razlika med ateisti in verujočimi pa se vsak dan manjša manjša, kajti svet, v katerem je toliko krivic, ki jih Bog ne popravi, je svet odsotnega Boga. Svet v katerem pa je Bog odsoten, je še slabši od sveta, v katerem je le-ta mrtev, in tako nam ateistom ne preostane drugega, kot da v svoje vrste toplo sprejmemo še verujoče v vsemogočnega Boga, dokler se le-ta ne vrne iz svoje “odsotnosti”.
Strup za podgane. Pif!
Pif, Pif, Pif, Kh.
KH. KH. KH.
Podgana umira na podstrešju.
Strihnin.
O moji mladi dnevi,
kakor tiho sonce na podstrešju.
Raz streho čutim dehtenje lip.
Crk, crk, crk, crk
crkni
človek
človek
človek.
Ob 8. uri je predavanje
o človečanskih idealih.
Listi prinašajo slike
bolgarskih obešencev.
Ljudje — ?
čitajo in se boje Boga,
Bog pa je na razpoloženju.
Srečko Kosovel, Pesem št. X
11.10.2007
Nekateri ste v naslovu najverjetneje prepoznali Johna Stuarta Milla, in tudi ti, spoštovani bralec, si verjetno ugotovil, da bo v tokratni objavi govora o svobodi. Ampak to le ne bo eden tistih postov v katerih se “odkriva toplo vodo”, niti ne bo to ena tistih objav v kateri bi brezpredmetno jokali za tem, da nismo popolnoma svobodni, niti nikoli ne bomo, blah, blah, blah, smrk, smrk, blah, blah, smrk… Dotični zapis želi podati okvir, za možno razpravo o svobodi in stremi k temu, da se razreši problematika temu podobnih”filozofskih” zapisov.
Dandanes so naša usta polna besed kot so Demokracija, Svoboda, Pravica,… Na raznih blogih se pojavljajo objave o svobodi, o pravici, o krivici, nihče od piscev pa si ne vzame časa, da bi počasi in malo globlje razmislil o tem kar piše (opravičujem se vsem bloggerjem, ki so k problematiki pristopili na strogo racionalen način, seveda ste iz te posplošitve izvzeti), kajti kakorkoli že definiramo besedico svoboda, in v katero koli smer razmišljanja o ne-obstoju popolne svobode se podamo, ugotovimo, da popolna svoboda kot smo si jo zamišljali ne obstaja. Vsaj večina bi zatrdila da je temu tako. Beri naprej
